Koncept zaščitnih con pred delovanjem strele

Prenapetosti, ki nastanejo pri nevihtah, lahko povzročajo direktni/bližnji udari strel ali pa oddaljeni udari strel (slika 3 do slika 5 se lahko poveča s klikom nanjo). Direktni oziroma bližnji udari strel so udari v sistem zaščite pred delovanjem strele zgradbe, v njeno neposredno okolico ali v prevodne sistem, ki vstopajo v zgradbo (npr. nizkonapetostna električna napeljava, telekomunikacijske in krmilne linije ...). Udarni tokovi in udarne napetosti, ki pri tem nastanejo, zaradi svoje amplitude in energijske vsebine predstavljajo posebno nevarnost za sistem, ki ga ščitimo.

Prenapetosti, ki nastopijo pri bližnjem ali direktnem udaru strele (slika 3, primer 1a), nastanejo zaradi padca napetosti na udarni ozemljitveni upornosti in s tem dviga potenciala zgradbe proti daljni okolici.
To je maksimalna obremenitev električnih napeljav v zgradbah.

Koncept zaščitnih con pred delovanjem strele

Karakteristični parametri udarnih tokov (temenska vrednost, strmina rasti toka, naboj, specifična energija) se lahko opišejo z udarnim tokovnim valom oblike 10/350 μs (slika 4). Definirani so v mednarodnih, evropskih in nacionalnih standardih kot testni tokovi za komponente in naprave za zaščito pred direktnimi udari strel.

Kot posledica indukcijskih vplivov elektromagnetnega polja strele dodatno nastanejo prenapetosti, poleg padca napetosti na udarni ozemljitveni upornosti, v električnih napeljavah in povezanih sistemih ter opremi. Energijska vsebina teh induciranih prenapetosti in posledičnih udarnih tokov je znatno nižja kot energijska vsebina direktnega udarnega toka strele in zaradi tega se opišejo z udarnim tokovnim valom 8/20 μs (slika 4). Komponente in oprema, za katero ni potrebno, da je sposobna prenesti tokove direktnih udarov strel, se zato testira z udarnimi tokovi 8/20 μs.